Veleposlaništvo RS Sarajevo /Novice /
06.04.2009  

CEFTA in gospodarska kriza

BiH je v prvem letu, odkar je stopil v veljavo sporazum CEFTA ustvarila deficit z državami članicami v višini 2,2 milijarde KM (1,2 milijarde EUR), kar je za 16% več kot v predhodnem letu. BiH je povečala izvoz za 16,9% oz. na 2,48 milijarde KM  (1,27 milijarde EUR), uvoz se je povečal za 16,6% oz. na 4,71 milijarde KM (1,2 milijarde EUR). Po podatkih Zunanje trgovinske zbornice BiH,  se bo negativni trend blagovne menjave s članicami CEFTE nadaljeval, prav tako je  bilo pričakovano povečanje uvoza. Tako učinki tega sporazuma niso izboljšali zunanjetrgovinski položaj BiH. Predvidevali so, da naj bi prišlo do povečanja izvoza na področju kovinske industrije in prehrane, pa je zaradi gospodarske krize, ki se je začela kazati v zadnjem kvartalu leta 2008,  prišlo do zmanjšanja naročil. Kljub temu se je  v strukturi izvoza največ povečal delež izvoza s področja kovinsko predelovalne industrije, lesne in pohištvene industrije. Največ se je povečal izvoz v Moldavijo in Kosovo (UNMIK). Po oceni ZT zbornice, nobena članica CEFTE ni izboljšala zunanje trgovinske bilance. Gospodarstveniki različno ocenjujejo učinke sporazuma, nekateri so zadovoljni, ker jim sporazum omogoča  ugodnejši uvoz repromateriala, rezervnih delov, strojev in opreme, drugi pa ocenjujejo, da je Sporazum o pridružitvi in stabilizaciji z EU ugodnejši za gospodarstvo.

 

Gospodarska kriza, ki je zajela svet je v BiH najbolj prizadela izvoznike, je poudaril Milan Lovrić, predsednik Zunanje trgovinske zbornice BiH. Izvozniki v BiH delujejo v težjih pogojih kot v sosednjih državah, državna uprava v BiH je prevelika in predraga, krediti so dražji, kot v sosednjih državah, dostop do financiranja je težji, kar vse skupaj ustvarja slabe pogoje za izvoznike. Zato so bili zunanjetrgovinski rezultati  v lanskem letu katastrofalni. Trgovinski deficit je v ponovnem porastu. Država še sedaj ni definirala, kateri gospodarski sektorji so najbolj prizadeti zaradi vpliva gospodarske krize. Najbolj je bil prizadel sektor kovinske predelovalne industrije, zaradi pada cen železa in aluminija, pojavili so se viški v avtomobilski industriji, gradbeništvu in v lesni industriji. Zato je prišlo do zmanjšanja naročil sestavnih delov za avtomobile, ki se proizvajajo v BiH. Področje socialnih transferov v BiH je preveliko, zato ni mogoče tržno ukrepati. Pomoč gospodarstvu s strani države je izostal, posebno v Federaciji BiH, prav tako ni  finančnih ukrepov za vzpodbujanje izvoza.

 

V mesecu januarju 2009 je  znašal uvoz v BiH  776 mio KM (396,7 mio EUR), kar je za 214 mio KM (109,4 mio EUR ) manj kot v lanskem letu v istem obdobju. Prav tako je bilo ustrezno manj prihodkov. Uprava za indirektno obdavčevanje BiH ocenjuje, da je to tega prišlo zaradi globalne ekonomske krize in zaradi zmanjšanja carin za uvoz proizvodov iz EU.