Veleposlaništvo RS Sarajevo /Novice /
11.12.2008  

BiH in recesija

 

V BiH je presenetila izjava Vjekoslav Bevande, ministra za finance Federacije BiH, da je BiH že v recesiji. Pri tem je opozoril, da državna statistika ni sposobna kvartalno spremljati podatkov o BDP, na podlagi katerih se lahko daje ocene o gospodarskem stanju v državi. Statistika zamuja s podatki za leto dni, tako, da so podatki o gospodarskih gibanjih neuporabni pri ocenjevanju ali je BiH v recesiji. S podatki o padcu gospodarske rasti dva zaporedna kvartala pa BiH ne razpolaga. Podatki, da se zapirajo lesno predelovalna podjetja, odpuščanje delavcev pri Preventu, ki  je vezan na avtomobilsko industrijo v Nemčiji, banke, ki zaostrujejo kreditne pogoje, zamrznitev plač v administraciji, zadrževanje plačil v socialnem sektorju, upočasnjena gospodarska rast, padec iz 6,% na 4,5 %, zmanjšanje tujih investicij in zmanjševanje izvoza., zmanjševanje doliva sredstev iz diaspore, ki bo lahko ostala brez dela, ter privatizacija  v F BiH, ki je zastala, ker je neugoden čas za prodajo državnega premoženja kažejo na to, da BiH drsi v recesijo. Nekateri ekonomski analitiki celo nakazujejo, da je BiH že od leta 1992, od pričetka vojne v recesiji.

Aluminijski kombinat Mostar, ARCELOR Mittal Zenica in veriga proizvajalcev avtomobilskih delov, ki skupaj predstavljajo 40% izvoza so že žrtve globalne gospodarske krize. Soočajo se z zmanjšanjem naročil. Padec cen aluminija, železa in delov za avtomobile bo imel za posledico zmanjšanje naročil za 25%. Odpuščanje delavcev v avtomobilski industriji v BiH se je že začelo, kar bo povzročilo socialno krizo. V naslednjem letu se pričakuje se zmanjšanje investicij v realni sektor in zmanjšanje potrošnje. Priliv sredstev iz naslova investicij v letošnjem letu je posledica preje dogovorjene dinamike.

Naslednje leto bodo s sporazumom o stabilizaciji in pridružitvi  z EU ukinjene carine za 11.000 proizvodov, kar bo vplivalo na zmanjšano konkurenčnost bh blaga, cene domačih proizvodov bodo ostale na istem nivoju, medtem, ko se bodo cene uvoženih izdelkov znižale, kar bo imelo za posledico zmanjšanje prihodkov v proračun. To se bo zgodilo, ker BiH do sedaj ni sprejela ustreznih ukrepov za zaščito domače proizvodnje. Zaradi padca cen nafte in s tem zniževanje inflacije v EU in pričakovano znižanje inflacije tudi v BiH, se lahko pričakuje zniževanje plač, ki naj bi se usklajevala s produktivnostjo, ki je sedaj pod nivojem višine plač. Domači proizvajalci bodo morali povečati produktivnost dela in kvaliteto proizvodnje. Proizvajalci se bodo verjetno usmerili k domačemu nekonkurenčnemu trgu, da bi lahko kompenzirali zmanjševanje izvoznih rezultatov. Oblasti v BiH bodo morale pristopiti k varčevalnim programom na področju javne porabe in zmanjševanju socialni programov.

Ocene za prihodnje leto niso optimistične. Pozitivno je dejstvo, da je finančni in bančni sistem konsolidiran. Depoziti v bankah zaradi uspešne intervencije Centralne banke  niso odšli iz bank. Cena hrane se bo povečevala,  kupna moč državljanov pa bo še naprej padala, zato bodo morali politiki v BiH sodelovati na ekonomskem področju in  prenehati z etičnimi prepiri.