Veleposlaništvo RS Sarajevo /Gospodarsko sodelovanje /Gospodarski položaj v BiH /

Gospodarska slika v BiH

BiH ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. V številnih industrijskih panogah je še vedno preveč zaposlenih, kar je zapuščina prejšnjega centralno-planskega gospodarstva, čeprav omejena privatizacija izboljšuje učinkovitost v nekaterih sektorjih. Kmetijstvo je v veliki meri v zasebnih rokah, vendar so kmetije majhne in neučinkovite. Kot posledica vojne se je uvoz hrane dramatično povečal v letih 1992-1995. Po vojni se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 80%, stopnja brezposelnosti pa se je do danes dvignila preko 40%. Brezposelnost in visok proračunski primanjkljaj sta dva največja makroekonomska problema v BiH. Bančni sektor je že precej reformiran, na bosanski bančni trg je vstopilo veliko tujih bank, predvsem avstrijskih in italijanskih, ki imajo danes že preko 85% lastništva. To je podjetjem omogočilo lažji dostop do kapitala in bolj kvalitetne bančne storitve. Privatizacija državnih podjetij pa se odvija zelo počasi (op. o tem več v nadaljevanju). Določen napredek v gospodarstvu je bil po vojni dosežen s podpisom Daytonskega sporazuma, a gospodarstvo BiH je še vedno v tranziciji. BiH vidi možnost gospodarskega razvoja v priključitvi v EU (stabilizacijsko-asociacijski sporazum med EU in BiH podpisan junija 2008). Bosna in Hercegovina je postala članica CEFTE septembra 2007.

POSLEDICE COVID 19 NA GOSPODARSTVO BIH

Kljub šibkemu gospodarstvu, slabemu sistemu zdravstva in socialne zaščite je  Bosna in Hercegovina presenetljivo uspešna pri reševanju začetnih posledic pandemije COVID-19.  

Po mnenju poznavalcev pa bo BiH potrebovala več let, da se bo vrnila na raven BDP iz leta 2019. Za BiH je ključnega pomena, koliko časa bo pandemija trajala v EU, kajti EU DČ predstavljajo najpomembnejše izvozne trge za BiH. Najbolj naj bi kriza prizadela turizem, potniški promet, gostinstvo, sektor zabave in prireditev ter kreativne industrije.