Blagovna menjava
Blagovna menjava je v zadnjih letih imela konstanten trend naraščanja, razen v letu 2019, ko je znašala 1.328, 9 mlrd € in se je za 1% znižala glede na leto 2018 (v letu 2018 je bila 1.343,2 mlrd EUR, kar je pomenilo 7,5% rast glede na leto 2017, v 2017 je znašala 1.250,4 mlrd EUR). Vrednost izvoza v 2019 je znašala 788,9 mio EUR in pomeni 1% zvišanje glede na 2018 (v 2018 782.9 mio EUR kar je bilo 6,9% več kot v letu 2017), vrednost uvoza iz BiH pa je znašala 541 mio EUR in sicer 3% manj kot v 2018 (v 2018 je uvoz znašal 560,3 mio EUR, 8,3% več kot v letu 2017).
Storitvena menjava
Po podatkih Banke Slovenije za leto 2019 je skupna menjava storitev znašala 174 mio EUR, kar predstavlja 8,7 % povečanje glede na 2018 (v 2018 160,1 mio EUR, leta 2017 189,2 mio EUR). Vrednost izvoza storitev je znašala 74 mio EUR (v 2018 66,1 mio EUR). Vrednost uvoza storitev iz BiH je v letu 2019 znašala 100 mio EUR (v 2018 94 mio €, v 2017 je znašala 107,7 mio EUR).
Investicije
BiH je bila v letu 2018 na 3. mestu glede vrednosti slovenskih neposrednih naložb v tujini, za Hrvaško in Srbijo. Po podatkih Banke Slovenije je vrednost znašala 524,8 mio EUR (leta 2017 505,4 mio EUR), kar predstavlja približno 8,6 % vseh slovenskih naložb v tujini.
V BiH največ investira Avstrija (1.3 mrd. EUR), Hrvaška (1,1 mrd. EUR), Srbija (1 mrd. EUR), sledi Slovenija. BiH naložbe v RS so konec leta 2018 znašale 56,4 mio EUR.
Po podatkih Banke Slovenije je bila v letu 2018 BiH na 16. mestu med najpomembnejšimi tujimi investitorji v Sloveniji. Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji za 69,9 mio EUR neposrednih naložb iz BiH (leta 2017 je vrednost BiH investicij v Sloveniji znašala 56,4 mio EUR), kar predstavlja približno 0,46% vseh TNI v Sloveniji.
Ključni sektorji dvostranskega sodelovanja
V letu 2019 so slovenska podjetja največ izvažala v BIH vozila ter njihove dele in pribor (13%), jedrske reaktorje, kotle, stroje in mehanske naprave, njihove dele (10%), električne stroje in opremo, aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, (9%), farmacevtske proizvode (9%), mineralna goriva in olja, proizvode njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralne voske (7%), plastične mase in proizvode iz plastičnih mas, kavčuk in proizvode iz kavčuka in gume (5%).
V letu 2019 so slovenska podjetja uvažala iz BIH električne stroje in opremo ter njihove dele, aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, (18%), jedrske reaktorje, kotle, stroje in mehanske naprave, njihove dele (15%), proizvode kemične industrije
(9%), aluminij in aluminijaste izdelke (7%), pohištvo, posteljnino, žimnice, nosilce za žimnice, blazine, svetilke in pribore za njih, osvetljene znake, montažne zgradbe (7%), les in lesne izdelke, lesno oglje (6%).
Potencial za sodelovanje
Turizem (gradnja ali obnova hotelov in trgovinskih centrov), kmetijstvo s prehrambno industrijo (sodelovanje z BiH na tretjih trgih), predelava kovin, avtomobilska industrija, energetika in obnovljivi viri energije, infrastruktura ter gradbeništvo, gozdarstvo,
IT sektor in inovacije, lesno predelovalna in tekstilna industrija, bančni in finančni sektor ter rudarstvo.